“Body reading” …

… in zakaj o tem redko govorim z znanci.

Eno izmed orodij, ki jih uporabljam pri delu s klienti je tudi t.i. “body reading” oz. branje telesnih lastnosti. Preprosto povedano; iz telesne postave, mišične strukture, položaja telesa itd. lahko razberemo del posameznikove biografije. To znanje izvira iz spoznanj Wilhelma Reicha in Alexandra Lowna. Z opazovanjem telesnih lastnosti sta določila pet t. i. obrambnih struktur, ki nastanejo v otroštvu na podlagi razvojnih travm in se kažejo v nadaljnjem življenju posameznika.

Obrambne strukture se oblikujejo v otroštvu, ko otrokove potrebe niso bile zadovoljene, ko je bil otrok zavrnjen, spregledan itd. Gre za prilagoditev odziva (telesa) pred ponovnim čutenjem bolečine. Poleg podzavestne (notranje) prilagoditve se tudi telo prilagodi na način, da zaščiti posameznika pred bolečino. Razvoj telesa in delov telesa pa sovpada s petimi obrambnimi strukturami, ki nastanejo v različnih obdobjih otroštva. Te so shizoidna, oralna, mazohistična, psihopatska in rigidna. Kažejo se v različnih lastnostih telesa kot so na primer široko odprtih očeh, poudarjenih ustnicah, mišičnem tonusu, barvi kože itd. “Branje” teh lastnosti pomaga telesnim terapevtom pri delu.

Naj se vrnem k začetnemu vprašanju, zakaj o tem redko govorim z znanci. V preteklosti sem v pogovoru omenjal obrambne strukture in pripadajoče telesne značilnosti. Sledila so vprašanja “Kaj vidiš na meni?” Nekajkrat sem opisal, kaj vidim in kje je lahko izvor. Težava in razlog, zakaj o tem redko govorim je bila, da so se te osebe pričele identificirati s tem, o čemer sem govoril in se pričele “predalčkati”. Pomembni so postali samo še dogodki iz preteklosti (travme), ki so negativno vplivali na njihov razvoj. Pričeli so se identificirati s tem “kje je moj problem”.

Težava je v tem, da ni mogoče določiti zgolj eno obrambno strukturo, ampak je človek mešanica teh struktur. Nekatere so bolj poudarjene, druge manj ali pa nekatere sploh niso prisotne. Poleg tega se lahko na telesni ravni kaže en del biografije posameznika, medtem ko se na psihološki ravni kažejo tudi drugi elementi. Res je, da sta imela prej omenjena utemeljitelja pred sabo vizijo, da bi se lahko na podlagi vizualnega pogleda “prebralo” posameznikovo biografijo, vendar pa se v praksi izkaže, da to ne zadostuje.

Druga težava pa je, da so se ob “branju” telesnih značilnosti moji sogovorci pričeli identificirati samo s travmami in ob tem pozabili na prednosti (kvalitete), ki jih imajo vse obrambne strukture. Na koncu je pri terapevtskem delu zelo pomembno, da klient prepozna te lastnosti in iz njih deluje, saj ravno te bogatijo njegovo življenje.